Recept za pivo je znan že dolgo, a raznolikost te pijače po okusu, moči, barvi je dosežena zaradi velikega izbora komponent in majhnih razlik v postopku priprave.
Osnova piva je slad, hmelj, voda in kvas.
Slad je vzkaljeno žito. Praviloma se pri izdelavi piva uporablja ječmenov slad, ki je lahko lahek, sežgan, odvisno od temperature, na kateri se je posušeno zrnje sušilo. Za različne vrste piva se uporabljajo različne barve slada ali pa se pripravljajo mešanice.
Hmelj daje pivu stabilnost, ohranja pa ga brez konzervansov. Na okus prihodnjega piva vpliva stopnja grenkobe hmelja.
Glavne faze varjenja piva
1. Priprava wort.
To drobi slad, ki ga zmeša z vodo, ko temperatura naraste. Posledično sladkorji in koristni encimi iz slada prehajajo v vodo in z njo tvorijo pivino. Preostali del slada se loči od pivine v filtrirni stiskalnici.
2. Vrenje pivine.
Končano pivino zmešamo s hmeljem in kuhamo približno šest ur, v tem času pa pivina postane barve temnega medu. Končana mešanica se pošlje v fermentacijske rezervoarje.
3. Fermentacija.
Kvas naredi iz piva alkoholno pijačo. Fermentacijski rezervoarji so ogromne termoze, ki ohranjajo konstantno temperaturo. V njih se pivina zmeša s kvasom in začne se postopek fermentacije.
Odvisno od vrste piva lahko fermentacija traja od 14 do 28 dni. Ves čas se kvas prehranjuje s sladkorji iz pivine in proizvaja alkohol in ogljikov dioksid. Dlje kot traja postopek fermentacije, močnejše postaja pivo.
Pri proizvodnji piva se uporabljajo različni sevi kvasa, zato je rezultat fermentacije drugačen. Če kvas plava po koncu fermentacije - dobimo ale, je produkt spodnje fermentacije kvasa lager. Vsak pivovar prideluje svoje kulture kvasovk in je specializiran za nekatera piva.
4. Filtracija in razlitje.
Po koncu fermentacije pivo filtriramo, da postane prozorno. Kasneje se natoči v forfas - posebne posode, v katerih se pivo pred stekleničenjem »umiri«. Brez takega usedanja se bo pivo močno penilo in ga ne bo mogoče vliti v posodo. Po 8 urah pivo natočimo v pločevinke, steklenice in sodčke.
