Med je zelo okusen in zdrav naraven izdelek. Žal sodobni trg prekipeva od ponaredkov, včasih tako spretno narejenih, da so celo izkušeni strokovnjaki zmedeni, ko jih skušajo ločiti od originala.
Navodila
Korak 1
Da bi zmanjšali verjetnost nakupa nekakovostnega izdelka, velja pravilo, da med kupujete samo na zaupanja vrednih mestih. Poznanemu čebelarju, s katerim se boste srečali večkrat, absolutno ni donosno prodati medenega nadomestka, vendar se je treba bati živahnih tovarišev, ki v stanovanja nosijo med, že nalit v kozarce. Lahko dokažejo kakovost prodanega izdelka, toda med bo na silo oddaljen nekaj centimetrov od vrha kozarca, glavna vsebina pa se lahko izkaže za ponarejeno. Zato pri nakupu medu od tujcev vzemite samo osnutek izdelka.
2. korak
Svež med, ki je bil pred kratkim izčrpan iz glavnikov, mora biti tekoč in prosojen. Temen je le ajdov med, vendar pogosto pod njegovo krinko prodajo lanski pregret izdelek, v katerem ni več uporabnih lastnosti. Tekoči med je treba oviti okoli žlice in, ko pade nazaj v kozarec, na površini tvori značilen medeni tobogan.
3. korak
Oktobra in novembra začne naravni svež med kristalizirati in tvori homogeno maso brez razslojevanja. Če vam pozimi ponudijo tekoči med, je bodisi ogrevan pri visokih temperaturah bodisi čebele, ki jih hranijo s sladkorjem. Ni vredno jemati takega medu.
4. korak
Na trgu je običajno testiranje medu s kemičnim svinčnikom, kar je danes redko. Če svinčnik pusti modro barvo na površini medu, potem reagira s škrobom, to pomeni, da je čebelarski izdelek, ki se preskuša, ponaredek. Obstaja še en način za ugotavljanje prisotnosti škroba. V kozarcu vode raztopite žlico medu in ko se suspenzija ustali, v kozarec dodajte nekaj kapljic joda. Škrob se bo izdal z zahrbtno modro barvo.
5. korak
Če sumite, da ste prodali med, razredčen s sladkornim sirupom, vanj za 10 minut potopite rezino kruha. Kruh, vzet iz naravnega medu, bo ostal trden, tisti, ki so bili v sladkornem sirupu, pa se bodo zlezli v kašo.
