Nabiralci gob radi nabirajo lisičke. To je razumljivo, saj živo oranžna goba ni nikoli črviva, raste na jasah, jedi iz nje pa so nenavadno aromatične in okusne. Toda to veselje lahko pokvarijo lažne lisičke, ki pogosto končajo v košarah neizkušenih gobarjev. Zato se morate pred odhodom v gozd naučiti, kako razlikovati te podobne gobe.
Navodila
Korak 1
Najprej se morate spomniti, da prave lisičke rastejo v skupinah, saj imajo skupen micelij, zato bi vas morala osamiti goba opozoriti. In lažni rdeči dvojniki lahko rastejo sami in celo na podrtih drevesih, kot so agarika. Toda to ni glavna značilnost teh gob.
2. korak
Bodite pozorni na pokrovčke najdenih gob. Prave lisičke, zlasti odrasli, imajo vedno valovit rob. Včasih je pokrovček celo zelo zvit. In lažna goba ima gladke, zaobljene robove.
3. korak
Poglejte, kako so gobe obarvane. Barva prave lisičke je rumeno-oranžna, lažna pa ima svetel, kljubovalno oranžno-rdeč odtenek.
4. korak
Poglej nogo. Prava lisička ima debelo nogo, celo neenakomerne oblike, v notranjosti pa ni votle. In lažni ima, nasprotno, tanko nogo, čeprav v notranjosti tudi ni votel.
5. korak
Zlomite obe gobi. Videli boste, da je meso prave lisičke bele barve z rumenim odtenkom okoli robov in ob pritisku rahlo pordeči. Lažna lisička ima rumeno meso, ki ob pritisku ne spremeni barve.
6. korak
Vonj po gobah. Vonj prave lisičke je zelo dišeč, neprimerljiv z nobeno gobo. In lažni dvojnik slabo diši.
Poglej polemiko. Spore prave lisičke so rumenkaste, lažne lisičke pa bele.
7. korak
In končno, če vidite, da je goba, ki jo najdete, črviva, jo lahko samozavestno zavržete. Pred vami je lažna lisička, saj prava izloča hitinmatozo, pod vplivom katere ličinke muh odmrejo. Lažni kolegi te snovi nimajo.
8. korak
Pri nabiranju gob se držite zlatega pravila, po katerem, če ste v dvomih, ali je pred vami dobra ali slaba goba, jo vedno zavrzite in je bolje, da je sploh ne odrežete.
