Česen je zelnata trajnica, ki spada v družino čebule. Češnjeva čebulica je sestavljena iz posameznih nageljnovih žbic, ki se jedo in uporabljajo v medicinske namene.
Prednosti česna
Česen vsebuje naslednje elemente:
- celuloza;
- beljakovine;
- maščobe;
- askorbinska kislina;
- elementi v sledovih;
- makrohranila;
- vitamini;
- fitoncidi;
- žveplove spojine;
- eterično olje.
Česen pozitivno vpliva na zdravljenje bolezni debelega črevesa. Česen sok zmanjšuje fermentacijo in gnitne procese v črevesju. Zato ga je priporočljivo uporabljati kot dodatek k mesnim in ribjim jedem.
Uživanje česna pomaga uravnavati raven holesterola v krvi in spodbuja tvorbo krvi ter znižuje visok krvni tlak. Česen se uporablja za zdravljenje artroze, protina, revme.
Zaradi majhne količine strupenih snovi v česnu je treba njegovo uživanje omejiti na 3-4 nageljnove žbice na dan.
Vsebnost fitoncidov v česnu mu daje močne baktericidne lastnosti. Frakcije, ki se sprostijo iz zdrobljenih strokov česna, uničijo kvasne glive. Na enak način delujejo na različne mikroorganizme, spodnje glive, stafilokoke, streptokoke, povzročitelje dizenterije.
Zdravila s česnom pomagajo izboljšati prebavo, spodbujajo boljšo absorpcijo hrane in povečajo apetit. Infuzija česna se uporablja kot antihelmintsko sredstvo. Česen spodbuja proizvodnjo žolča in prebavnih encimov. Pripravki, ki vsebujejo izvleček česna, se uporabljajo za zdravljenje kroničnega hepatitisa in holecistitisa kot choleretic in laksativ.
Za doječe matere ne smete jesti surovega česna, saj lahko materinemu mleku daje poseben okus in vonj.
Alicin, ki ga vsebuje česen, je odlično sredstvo za boj proti prehladu. Druga edinstvena lastnost te snovi je sposobnost preprečevanja nastanka malignih tumorjev. Zato je stalno uživanje česna učinkovito sredstvo proti raku.
Za zdravljenje in preprečevanje virusnih okužb je treba česen jesti surov, saj med toplotno obdelavo izgubi protivirusne lastnosti.
Škoda česna
Kljub številnim prednostim ima česen nekaj kontraindikacij. Ne jejte surovega česna za bolnike z gastritisom, akutnim pankreatitisom, razjedami na želodcu in dvanajstniku ter nekaterimi ledvičnimi boleznimi.
