Sestava fižola
Fižol je vrsta stročnic, katerih stroki se pogosto uporabljajo v kulinariki. Tako kot mnoge druge stročnice je tudi fižol bogat z lahko prebavljivimi rastlinskimi beljakovinami: 100 gramov izdelka vsebuje približno 21 gramov beljakovin (vsebnost je odvisna od vrste fižola), pa tudi 46 gramov ogljikovih hidratov in le 2-3 grama maščobe. Fižol vsebuje številne mikroelemente (baker, jod, fluor, železo itd.), Makrohranila (kalcij, kalij, fosfor itd.), Pa tudi skladišče vitaminov, potrebnih za vitalno aktivnost in delovanje telesa (B1, B2, B3, B6, PP, E, A, K, C). 100 gramov fižola vsebuje dnevno količino vlaknin za odraslo osebo, zato se pri zaužitju hitro nasiči in poči energija.
Koristne lastnosti
Fižol priporočamo za uporabo 1-2 krat na teden, ker ga zdravniki uvrščajo med prehranske in zdravilne izdelke. Kot je razvidno iz sestave, ima fižol visoko koncentracijo rastlinskih beljakovin in to koncentracijo presegajo le mesni izdelki. Zaradi te neverjetne lastnosti je fižol cenjen med vegetarijanci, ki ga pogosto uživajo kot eno glavnih jedi.
Visoka vsebnost železa v sledovih v fižolu pomaga telesu, da proizvede več rdečih krvnih celic, kar prispeva k oksigenaciji krvi in tako izboljša splošno počutje in zdravje ljudi.
Zeleni fižol je še posebej koristen za prebavo. Blagodejno vpliva na presnovo, pospešuje tvorjenje želodčnega soka, znižuje krvni sladkor in uravnava presnovo vodne soli. Zato bi ga morali ljudje z diabetesom mellitusom, boleznimi jeter, ledvic in žolčnika vsaj občasno vključiti v svojo prehrano. Blag diuretični učinek bo pripomogel k lajšanju otekline.
Ta stročnični izdelek je dragocen za stres in oslabljeno stanje živčnega sistema, saj vsebnost vitaminov B obnavlja moč in živčne celice ter spodbuja zgodnjo rehabilitacijo pred boleznimi.
Kontraindikacije in škoda
Ne smemo pozabiti, da ima vsak izdelek svoje minuse in opozorila, fižol med njimi pa ni nobena izjema. V nobenem primeru ne smete jesti surovega ali premalo kuhanega fižola, saj vsebuje strupe, ki so nevarni za izločanje želodčnega soka in črevesne sluznice. Prekomerno uživanje surovega fižola lahko povzroči bruhanje in težave z delovanjem prebavil. Kuhan ali konzerviran fižol popolnoma očistimo vseh strupov z vročo vodo.
Že rahlo uživanje fižola lahko privede do tako neprijetnega simptoma, kot je napenjanje. Temu se lahko popolnoma ali delno izognemo tako, da izdelek pred kuhanjem namočimo v raztopini sode bikarbone in ga postrežemo s svežimi zelišči. Vendar pa je zaradi tega neželenega učinka uživanje fižola nezaželeno za doječe matere, otroke, mlajše od enega leta, in starejše. Omejiti ali popolnoma odpraviti uporabo fižola bi morali ljudje z gastritisom, pankreatitisom, razjedami, nefritisom in kolitisom.
Kako se jedo fižol
Na policah trgovin pogosto najdete fižol v pločevinkah. Če ni časa za kuhanje, bo konzerva fižola kot priloga za večerjo odličen izhod, saj tudi v obliki fižola v pločevinkah fižol ohrani večino svojih uporabnih lastnosti. Na internetu lahko najdete veliko receptov za solate in priloge s tem izdelkom.
Toda najboljši način kuhanja fižola je, da ga zavremo. Kuhan fižol je lahko personalizirana jed, če ga začinite z vašo najljubšo omako in zelišči. Juha iz rdečega fižola, korenja, čebule, česna in druge zelenjave je zelo okusna.
Ne pozabite, da ima vsak izdelek tako prednosti kot slabosti. Fižol vključite v svojo tedensko (vendar ne dnevno) prehrano, natančno upoštevajte vsa pravila za njihovo pripravo.
